Ko od ponosa zrasteš za par cm

Long time no write...al kako bi se že to naj napisalo?

No torej...malo je zmanjkalo idej, kaj pisati. Se bo počasi začela spraševat, če imam tako dolgočasno živjenje..hehe ;) No, zdej se je nabralo par stvari ;)

V današnjem blogu pa sem se hotela pohvalit, da mi je uspelo nekaj, zaradi česa se ponosna sama nase, pa čeprav se bo nekomu zdelo banalno :)
Da ne bom dolgovezila...uspelo mi je prilezti na Celjsko kočo :D Ne vem zakaj, ampak jaz sem imela v mislih Celjsko kočo, kot en ”Triglav” hehe Ne resno...pred nekaj časa sem bila totalno brez kondicije in si niti v sanjah ne bi mislila, niti želela hodit gor. Letos sem pa malo pridobila na kondiciji in na koncu ugotovila, da Celjska ni tak bav bav, kot sem si mislila :D

Tako, da bom sigurno še šla kdaj ;) Sicer pa sem v zadnjem času pridna in sem v bližnji celjski okolici že prehodila kar nekaj gričkov (kolikor jih pač je) ...npr. Anski vrh, Miklavški hrib...posledično Srčna pot pa Mestni gozd, Viseči most, Celjski grad, gora Oljka...zdej pa še Celjska. A je še kak hribček v bližini, ki sem ga spustila in bi bilo vredno it gor? ;)

Pa še dokaz o Celjski koči...
(imam pa tudi priče ;) )