Žlikrofi

Nekaj časa nazaj sem v Logarski dolini prvič jedla žlikrofe (al so bili morda žlinkrofi? ...baje je to isto, tako, da bojo v mojem primeru kar žlikrofi), skutine žlikrofe...pa so me tako navdušili, da sem se odločila, da jih naredim tudi sama.

Najprej naredimo testo (recept sem našla v kuharski knjigi sestre Vendeline):

• 30 dag moke
• 2 jajci
• 3 dag olja
• sol
  

Iz navedenih sestavin zamesimo testo, in sicer s toliko hldne vode, da bo nekoliko mehkejše, kot testo za rezance (problem je bil, ker še nisem nikoli delala testa za rezance, tako, da sem naredila po občutku :D) Počivati pustimo pol ure.

Nato pride na vrsto nadev. Sama sem se odločila za skutin. Tudi za to sem našla recept v isti kuharski knjigi:

• 25 dag skute
• 5 dag masla
• 1 jajce
• 1 žlica drobtin
• sol

Skuto zmešamo, zabelimo z maslom, solimo, dodamo jajce in drobtine. Mislim, da bi se maslo lahko spustilo in se naredi nadev tak kot za štruklje ;)

Ko imamo vse to pripravljeno, se začne zabava z oblikovanjem. Sama sem kar nekaj časa iskala sistem oz. potek izdelave, saj bi naj bili žlikrofi podobni klubuku francoskega generala (kdo si je le izmislil to).
Za boljšo predstvo:

Morem priznat, da mi za prvič oblika ni najbolj uspela, pa bom vseeno pokazala, kako sem delala za tiste, ki boste delali prvič, za druge pa, da mi boste povedali, kje sem se zmotila.

Razvaljamo, nadevamo kupčke, zapognemo čez in...



...damo kuhat v rahlo osoljen krop toliko časa, da priplavajo na vrh.



Bili so dobri, čeprav oblika ni bila popolna.
Čez sem dala še drobtine. Kot taki se dobro podajo kot priloga k mesnim jedem, če jih pa poskujemo s sladkorjem pa so lahko samostojna jed s kompotom recimo.
Pa Dober tek :)

Bi napisala še kaj več o samih žlikrofih, ki so slovenska zaščitena tradicionalna jed, pa je na internetu toliko tega, da se mi ne zdi smisel prepisovati. Samo hint...najbolj znani so Idrijski žlikrofi.