Še zadnji post...

...leta 2007 ;)




Bliža se dan, ko vržemo stare koledarje stran in obesimo nove, ko nekateri obrnejo nov list v knjigi življenja, ko si voščimo vse mogoče stvari, ki si jih želimo v novem letu...

Silvestrovo bova preživela s prijatelji v baje idiličnem zimskem okolju.:) Plani so pripravljeni, hrana in pijača je nakupljena...manjkamo samo še mi :)
Se že veselim in VEM, da se bomo imeli fajn. A ne? :D Glede na to, da bota zraven dva fotografa, pričakujem, da bo tud kak ”fotosešn”...za amaterske fotke, bomo pa poskrbeli z najinim fotkičem.

Ena novoletna fotka izpred dveh let. Glede na to, da letos verjetno ne bomo videli ognjemeta, pa naj bo tu ena taka ;)




Kje boste pa vi letos preživeli to noč? Za tiste, ki ste pa že odpotovali v kake tople kraje, se pa potem javite..da bomo izvedeli, kje ste vse bili ;)

No, pa naj vas vprašam še ali vam praznovanje novega leta pomeni kaj več, kot samo žurka, pijanšna, dolgo bedenje...? Sprejmete kakšne novoletne zaobljube? Si v glavi ali pa na računalnik, na papir napišete stvari, ki si jih želite, da se zgodijo v prihajajočem letu?
Me prav zanima, kako vi dojemate ta dan/noč.

Meni osebno ne pomeni to neke prelomnice, načeloma ne delam nekih planov za naprej. Ponavadi živim iz ”dneva v dan”...to pomeni go with the flow :) in se ne obremenjujem preveč s tem kaj bo :)

P.S. Voščila vam bom pa po novem letu ;)

Blog...mimogrede / ”very important” ?

Torej...zanima me, koliko vam pomeni bloganje, blog, objave, komentarji?


Ko pridete domov (mogoče že v službi)...grete najprej pregledat svoje nove komentarje, nato vse nove vpise? In to naredite večkrat na dan? Ko se vam v glavi utrne misel o naslednjem postu...odhitite do najbližjega računalnika, mogoče vzamete prvi listek, ki je v bližini in zlijete vse misli? Mogoče, čez nekaj časa še vse skupaj parkrat preberete...ali pa date komu v pregled preden gre v javno objavo? Potem pa komaj čakate na komentarje...in vestno preglejujete statistiko in se trudite za to, da bi bil blog čimbolj uspešen in popularen?


Ali pa mogoče pregledate vsake toliko časa svoj blog, če je kdo karkoli komentiral...nato vsake toliko časa ostale bloge, če je kdo kaj na novo objavil? Svojo objavo napišete, je niti ne pregledate (oz. ne preberete) tega kar ste napisali in pritisnete na gumb ”objavi”? Pišete bolj za sebe in ne toliko za druge in vam je prav malo mar, če bo kdo komentiral ali pač ne.

Kaj pa jaz? Jaz se lahko najdem tu nekje vmes. Res je, da svojih objav ne načrtujem najbolj vnaprej...zato se znajo v njem pojavit slovnične napake, tipkarski škrati...
...sem pa vseeno vesela, če dobim kak komentar, če vidim, da nekdo bere to, kar jaz napišem (pa čeprav niso najbolj profi objave) ;) No, pa tudi statistiko tu pa tam pregledam :)
Kam torej spadam...med vestne blogerje ali tiste ”ta druge”?

Kam torej spadate vi? Če priznate, se vam pol oprosti...torej naj vas ne bo strah priznat :D



Sem našla še eno zanimivo stran, kjer lahko dejansko ugotoviš z odstotki, če oz. kako odvisen si od bloga/bloganja :)
61%How Addicted to Blogging Are You?

Find an Ultrasound school

URL strani <--- klikni :)

Popoldanske aktivnosti ;)

Mislim, da je že skrajni čas, da vam pokažem, kaj sem imela za delat, da nisem mogla Alešu pomagat delat medenjake :)

Bile so lanskoletno božično darilo prijateljem, bile so vmes še kakšno rojstnodnevno darilo...sedaj sem jih pa naredila prijateljici, da jih je podarila naprej.
O čem govorim? Govorim o mojih Dobrih vilah...

Vzameš paketek Das mase, odtrgaš en kos in razvaljaš. Obrežeš poljubno obliko...nato rišeš.

Jaz konkretno vile, angelčke...kar mi pade na pamet. Potem čakaš, da se posuši
(približno en dan) in pobarvaš (jaz z vodenkami in temperkami). In nastane tole...



Na tej sliki se dve sušita, dve sta končani:


Tu je še ena dokončana malo bolj od blizu. Manjka ji samo še lakiranje (lakiram jih pa z akrilnim lakom v spreju)


To je to...ni višk neke strašne umetnosti..so pa moje in narejene s srcem. To pa tudi veliko šteje, a ne? ;)

Nekak takole izgledajo moji popoldnevi, kadar imam le čas. No, ponavadi se lotim tudi kake druge stvari...tiste bojo pa sledile še v kakem nadaljevanju... ;)

Božično novoletna peka 2.del (medenjaki)

Drugi del je začinil Aleš s peko medenjakov. Jaz sem imela drugo delo (katerega bom tudi pokazala)...pa se je sam odločil, da se bo spravil k peki in uspeli so mu...sedi 5 (jutr pa fotr v šolo :D)

Recept za naj naj medenjake je pa sledeč:

1/2 kg moke

1/2 zličke cimeta

1/4 žličke klinčkov

limonina lupina

1 zlička jedilne sode

20 dag medu

20 dag sladkorja

1 1/2 dl žitne kave

1 jajce

5 dag orehov



Moko presejemo, vanjo zmešamo zmlet cimet, klinčke, sesekljano lim.
lupino in sodo.
(presejana moka)



Posebej prevremo med. V žitni kavi kuhamo sladkor tako
dolgo, da se za kuhalnico potegne nitka. Oboje ohladimo.
(kavica in med)
Moki pridamo jajce, ohlajeno kavo, sesekljane orehe in med.

Dobro zmešamo.

Ker je testo iz vsega tega gosto, si pomagamo z roko.

Testo pustimo stati cez noč na hladnem, da se dobro zgosti.



Naslednji dan na pomokani deski razvaljamo za slab centimeter na
debelo, izrežemo z modelčkom za medenjake (pri nas je bil navaden krog...se še najbolje obnese pri peki) in jih na pomaščenem pekaču spečemo (lahko tudi kr peki papir).
(zadaj se vidi še malo peka Aleša)


Njam njam, kak so dobri. Te medenjake priporočam...jim dajem oznako 5 zvezdic ;)


Mislim, da bo sledil še kak del tega posta ;)

Še slika za sline pocedit...če bi jih pa še kdo rad poskusil, naj pa pohiti, ker jih vidno zmanjkuje ;)

Božično novoletna peka 1.del

se je začela :) Naredila oz. spekla sva prvo rundo piškotov (po domače keksov), in sicer polnozrnati piškoti iz Ramine knjižice :)

Da bojo keksi približno uspeli, potrebuješ tole:
250g margarine (po domače ena cela kocka)
200g rjavega sladkorja
2 jajci
160g mletih orehov (samo jedrc, brez lupin)
400g polnozrnate moke
1 žlička pecilnega praška
1 žlička mletega cimeta
Pa še slika za tiste, ki jih besedilo živcira :D


Vse stvari pa zmešaš po tem zaporedju...najprej malo zmehčaš margarino (če ne, se ne bo fajn miksala...kot se meni ni) in ji dodaš sladkor. To dvoje miksaš tak dolgo, da postane penasto. Temu dodamš jajca (brez lupine po možnosti), orehe, moko s pecilnim praškom (priporočam, da ne zasipaš vse moke naenkrat notr, če nočeš met cele kuhinje bele :))...aja pol dodaš pa še cimet:)

Na hitro zmešaš in pustiš počivat v hladilniku kako uro (do enega dneva). Najino testo je počivalo en dan...pa je preživelo :)
Se vidi, ne? ;)



Kje sem ostala? Aja...testo pol, ko se že odpočije, daš na pult in ga razvaljaš nekje na debelino pol cm. Z modelčki izrežeš kekse, jih daš na peki papir in v pečico, ki te že čaka zagreta na 180 ° C.

To je to...potem pa samo še dober tek. Aja, po želji jih lahko še okrasiš s stopljeno čokolado ali sladkornim ledom.

Adventni venček ala...

...moi. Lahko bi rekli temu tudi ”instant” venček. Če mu sploh še lahko rečemo venček. :D

Jaz pa z razliko od Mateje letos nisem porabila toliko časa, volje in materiala, ampak sem se odločila za bolj hitro...a POZOR dišečo varianto venčka, ki bo krasil najino mizo (takoj ko bo pospravljena) :D

Torej...da ne bom samo besedičila...tu je slika:

Če zanima koga recept: vzameš en poljubem krožnik (jaz sem vzela Ikeinega, ki je prozoren), natrosiš po njem božični čaj, dodaš nekaj cimetovih palčk in dve palčki vanilije. Vzameš štiri poljubne svečke (jaz sem se odločila za mini Ikeine)...po želji pa lahko dodaš še klementino (morala bi jo našpikat še s klinčki, ampak jih žal nisem imela). In volia...venček oz. aranžma je gotov.

Ni ravno okrogle oblike in ni najbolj tradicionalen, ampak meni je všeč :) Mislim, da je dovolj že trud, da sem sama nekaj spackala in nisem šla v trgovino in kupila že narejenega (čeprav tudi tistih ne podcenjujem).

Tistega, ki pa zanima, kako diši, se pa naj najavi in lahko pride povohat :)

Pa še ena fotka:

Mali geniji

Poglejte si tole:


Ko sem si tole pogledala, sem bila navdušena oz. mi ni bilo jasno, kako je to mogoče. Pa koliko potrpljenja ima tamala.
Kaj si mislite o t.i. malih genijih? Kaj je ozadnje tega? Mislite, da je tamali to tako zanimivo...al so jo pač že od malega ”trenirali”? Se vam zdi, da je to ok al je to preveč za take male?

No, potem me je zanimalo in sem šla raziskovat naprej...pa sem ugotovila, da je tamala znala to že prej...še predno je sploh znala govorit. :)



Torej...kaj menite o t.i. genialnih otrocih? Je to nekaj, kar imajo že v sebi (radovednost, spomin itd.) al je mogoče na nek način sforsirano od staršev?