sobota, 1. november 2008

Kozmetičarka v Celju

Here we go again ;)


Iščem kvalitetno kozmetičarko v Celju (namen čiščenje obraza, oblikovanje obrvi). Pričakujem vaše (konstruktivne in realne) predloge, mnenja, komentarje. Bo prišlo verjetno marsikomu (bi napisala marsikateri, pa dandanes vedno več moških hodi h kozmetičarki) prav ;)





četrtek, 30. oktober 2008

Pikapoka na obrazu


Sicer bi lahko bil naslov objave ”noč čarovnic”, pa ni...ker danes ni ne halloween, niti nisem čarovnica.

Sem pa bila po čudnem spletu naključij (hvala Lea ;) ) prisotna oz. bolje rečeno...sem šla mimo noči čarovnic v Celju v Celjskem domu.

Seveda sem poklicno deformirana in nisem mogla it mimo ”štanta”, kjer so ene deklice risale otrokom (in odraslim) strašne stvari po obrazu. Jaz kot jaz si pa nisem mogla zaželet pajkove mreže in pajka na obrazu (brrr..pajki), sem si pa zaželela meni ljubo pikapoko ;) Je bila sicer ona tam malo presenečena, ampak je rekla, da sem izvirna ;) Sem se pa komaj zadržala, da nisem naredila še strahca iz gline.

Tu pa je sad njenega dela:

Fotke so iz photobootha, tako samo malo za predstavo.
Sm otročja, sej vem ;) Ampak včasih pa paše malo :D

torek, 21. oktober 2008

Sam/a

Ko sem šla danes po doooooolgem času sama na sprehod, sem se spraševala, zakaj smo ljudje takšni, da rabimo vedno nekoga zraven nas. Ne vem...mogoče sem pa samo jaz tako čudna hehe


Ampak nasplošno se mi zdi, da smo nekak taki, da ne gremo sami na kavo ali na pijačo, da ne gremo sami na sprehod, sami po trgovinah (punce, ko kupujemo obleke). A je trend tak, da si čuden, če greš sam? A je to samo naša kaprica? Al pa se jaz motim in vi to vse delate sami ;)

No, jaz sem šla, danes tu okrog mene sama na sprehod. Pa tu mi je še ok, čudno bi se pa počutila, če bi se šla sprehajat recimo ”za Savinjo”...sama. Al pa, da bi se vsedla v en kafič, v miru spila kavo in malo opazovala okolico ;) Je to samo moja kaprica, ali se pridružujete mnenju?

In zakaj je to tako? Smo ljudje tako družbeno usmerjeni, da preprosto rabimo, pogrešamo (neposredno) družbo okrog nas? Ali nas je mogoče sram, da nas kdo vidi, da smo ”sami”?

Jaz sem že od malega taka, da nikamor ne ”znam” it sama. Se mora res kaj zgoditi, da to naredim ali pa si moram nečesa preprosto želet :)

Postavila sem vam že dosti vprašanj...naj vam pa vprašam še tole...kaj vse pa VI počnete sami? In kako se počutite ob tem (vam je čudno ali vam je prijetno)? 


ponedeljek, 13. oktober 2008

Cartamo se

Ker se to zgodi tako redkokdaj, sem mogla izkoristit priliko in pofotkat s photo booth programom in seveda pokazat.



Je spala dokler je nisem prestavila :) Ponavadi znori po 1 minuti in gre stran. Ja...ni tipična mačka :D:D
Tako, da me je prav presenetila in sem se že začela spraševat, če je z mano kaj narobe :D
Če kdo ve, zakaj bi mačka, ki sicer ni carljiva, prišla k meni sama od sebe, pa naj mi prosim pove. Nekateri pravijo, da mačke full stvari čutijo oz. so jasnovidne.

nedelja, 28. september 2008

Podlegla

maniji Crocs :)



So svetlo zelene barve in imajo pikapolonico (seveda :) )

Imam jih izključno za v službo in potrjujem, da so super udobni za nosit in jih ne zamenjam več.

Zdej že celo razmišljam o tem, da bi si jih kupila namesto hišnih copat...edino cena me malo moti.

petek, 19. september 2008

Ti si ZAKON!

Ena stran za dnevno motivacijo! Predlagam ogled dnevno, morda tudi večkrat na dan :D

http://www.tisizakon.com

Super za začetek delovnega dne...bo polepšan vaš dan :D


nedelja, 7. september 2008

Žlikrofi

Nekaj časa nazaj sem v Logarski dolini prvič jedla žlikrofe (al so bili morda žlinkrofi? ...baje je to isto, tako, da bojo v mojem primeru kar žlikrofi), skutine žlikrofe...pa so me tako navdušili, da sem se odločila, da jih naredim tudi sama.

Najprej naredimo testo (recept sem našla v kuharski knjigi sestre Vendeline):

  • 30 dag moke
  • 2 jajci
  • 3 dag olja
  • sol

Iz navedenih sestavin zamesimo testo, in sicer s toliko hldne vode, da bo nekoliko mehkejše, kot testo za rezance (problem je bil, ker še nisem nikoli delala testa za rezance, tako, da sem naredila po občutku :D) Počivati pustimo pol ure.

Nato pride na vrsto nadev. Sama sem se odločila za skutin. Tudi za to sem našla recept v isti kuharski knjigi:
  • 25 dag skute
  • 5 dag masla
  • 1 jajce
  • 1 žlica drobtin
  • sol

Skuto zmešamo, zabelimo z maslom, solimo, dodamo jajce in drobtine. Mislim, da bi se maslo lahko spustilo in se naredi nadev tak kot za štruklje ;)

Ko imamo vse to pripravljeno, se začne zabava z oblikovanjem. Sama sem kar nekaj časa iskala sistem oz. potek izdelave, saj bi naj bili žlikrofi podobni klubuku francoskega generala (kdo si je le izmislil to).
Za boljšo predstvo:

Morem priznat, da mi za prvič oblika ni najbolj uspela, pa bom vseeno pokazala, kako sem delala za tiste, ki boste delali prvič, za druge pa, da mi boste povedali, kje sem se zmotila.

Razvaljamo, nadevamo kupčke, zapognemo čez in...



...damo kuhat v rahlo osoljen krop toliko časa, da priplavajo na vrh.



Bili so dobri, čeprav oblika ni bila popolna.
Čez sem dala še drobtine. Kot taki se dobro podajo kot priloga k mesnim jedem, če jih pa poskujemo s sladkorjem pa so lahko samostojna jed s kompotom recimo.
Pa Dober tek :)

Bi napisala še kaj več o samih žlikrofih, ki so slovenska zaščitena tradicionalna jed, pa je na internetu toliko tega, da se mi ne zdi smisel prepisovati. Samo hint...najbolj znani so Idrijski žlikrofi.